Search
  • Nina Zabukovec

SESTAVA KOŽE

Veste, kakšna je sestava kože? Koža je največji človeški organ, v katerem se odvijajo številni fiziološki procesi.


V koži se tako npr. sintetizira tudi vitamin D, ki sodeluje v različnih presnovnih procesih. Če poznamo sestavo naše kože, jo mnogo lažje negujemo, saj razumemo njene funkcije in delovanje.

Koža je sestavljena iz povrhnjice, usnjice in podkožja. Meja med povrhnjico in usnjico je valovita. Podaljški usnjice pa segajo med ugreznine povrhnjice kot papile, ki so temelj kožnega crteža.


Povrhnjico sestavljajo (od spodaj navzgor) bazalna plast, trnasta plast, zrnata plast, svetleča plast in zaroženela plast. Povrhnjico lahko opišemo tudi kot zgornjo in biološko najaktivnejšo plast kože, saj jo sestavljajo celice, ki opravljajo najrazličnejše naloge. Celice so porazdeljene v več plasteh. Osnovna je zarodna plast, v kateriso epitelijske celice, ki se nenehno razmnožujejo. Epidermopoeza (čas od prvih delitev celičnih jeder v bazalni plasti do odmrtja celic na zgornji plasti kože – roženini) traja približno 4 tedne.

Na površini kože najdemo plast ploščatih, odmrlih celic, ki vsebujejo beljakovino keratin. Odmrle celice nezaznavno odpadajo (pribl. 2 mio dnevno), sproti pa jih nadomeščajo nove celice. V zarodni plasti se nahajajo melanocviti, kjer nastaja barvilo melanin (koži daje osnovni odtenek in barvo). V kolikor telo obsevamo z ultravijoličnimi žarki, celice proizvajajo več melanina, saj je porjavitev pravzaprav obrambna reakcija kože na preveč sonca. Povrhnjica deluje kot zaščita in je najdebelejša na predelih, ki so obrabi tudi najbolj izpostavljeni (dlani, podplati). Če je roženina naše kože zdrava, v čim manjši meri prepušča vodo, mikrobe, tujke ...


Celice povrhnjice se tesno prilegajo druga drugi, med seboj pa so povezane s posebno lepljivo snovjo, z mnogimi citoplazmatskimi mostički in tankimi vlakenci, ki potekajo iz celice v celico. Epidermis je mehansko zelo odporen, mostički citoplazme pa omogočajo hitro izmenjavanje snovi (npr. hranil) med celicami. To je za prehranjevanje epidermisa zelo pomembno, saj v njem ne najdemo žil. Med celicami se vijejo številna živčna vlakna (čutilni živčni končiči).


Srednja plast, usnjica, je sestavljena iz čvrstega, prožnega vezivnega tkiva. Med kolagenskimi in elastičnimi vlakni se prepletajo krvne žilice (majhne kože žile se v vročem vremenu razširijo in pomagajo pri oddajanju toplote, ker pa se krvni pretok skoznje poveča, se na koži pojavi rdečica), mnogi živčni končiči, čutilna telesa in drugi receptorji. V usnjici najdemo žleze lojnice (ki izločajo maščobo, ta pa ohranja kožo voljno, jo varuje pred okužbami ter masti dlake in lase) in znojnice ter lasne koreninice ali čebulice.

Vrhnja plast usnjice v povrhnjico sega z brbončicami (papilami), kjer so številne kapilare (če si kožo odrgnemo, krvavi z grobnimi sragicami). V koži je tudi zelo bogata mreža živcev, ki posredujejo različne občutke. Druga podobna telesca posredujejo občutke tioplote, mraza in mehanskega pritiska. Živčna vlakna prevajajo vzburjenja iz čutilnih telesc v možgansko skorjo – tako se lahko zavestno orientiramo v okolici.



Naj še omenimo, da sta od kolagenskih vlaken odvisni čvrstost in prožnost kože, saj se med staranjem človeka kolagen razgrajuje, zato pa nastajajo ohlapnost in gube.

Pod usnjico se nahaja globoka plast tkiva – podkožje. Sestavljena je iz rahlejšega vezivnega tkiva kot usnjica, v njej pa najdemo debelejše žile in živce. V podkožju je tudi maščobno tkivo, njegova količina in porazdelitev pa sta seveda odvisni od prehrane, delovanja endokrilnih žlez, konstitucije, spola, starosti, načina življenja ... Podkožno maščevje sicer varuje pod kožo ležeče organe pred mehanskimi vplivi iz okolice. Ker je tudi slab prevodnik toplote, preprečuje še čezmerno oddajanje toplote.

15 views

PIŠITE NAM

MDS IT d.d.

Leskoškova cesta 9E,

1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 586 79 33

© 2023 by ITG. Proudly created with Wix.com

  • YouTube