Celulit je še posebej pogost pojav na ženski koži, ki se navzven izraža in tudi največkrat prepozna kot pomarančna koža. Poimenovanje celulit izvira iz francoščine in ga najdemo že v davni zgodovini; vendar pa, razen v hujši obliki, celulit ne spada med bolezni.
A glede na njegovo razširjenost – ima ga kar 85 do 98 % (!) žensk po puberteti – je ena od najbolj motečih težav odraslih žensk širom po svetu.
Za celulit je najbolj značilen spremenjen videz kože in podkožja (od tod laično poimenovanje »pomarančna koža«). Osnovne spremembe najdemo v podkožju v predelu drobnih krvnih in limfnih žil in v vezivu podkožnega maščevja. Tem se s staranjem in sedečim načinom življenja pridružijo še spremembe na mišicah in koži (mišice postanejo ohlapne, koža pa se stanjša in postane manj elastična).
Druga značilnost celulita je, da ne nastane kjerkoli na telesu, ampak prizadene tipična mesta, to so tista, kjer imamo ženske že sicer večjo količino maščobe kot drugod po telesu. In še: z leti se človeško telo spreminja; za ženske je značilno, da se spremembe pojavijo najprej na spodnjem delu telesa (tipične jahalne hlače), pozneje pa celulit »leze« vse više, dokler ne prizadene tudi zgornjega dela telesa vse do rok, kjer je lahko na sprednjih in zadnjih delih nadlahti še posebej moteč in odporen na različne postopke, s katerimi ga želimo odpraviti.
Pri ženskah z manj tipično žensko postavo, ki imajo več maščobe v predelu trebuha, se bo celulit naredil prav tam – na sredini telesa. Razlog za tipično razporeditev celulita je dejstvo, da maščobne celice pri ženskah na določenih mestih kopičijo večje količine maščobnih rezerv, kar je posledica delovanja ženskih spolnih hormonov. Če se nam poveča telesna teža, se bo na tipičnih mestih nakopičilo še več maščobe, kar je dodatni razlog za poslabšanje celulita. Celulit najdemo pri zdravih moških le redko, pogost pa je pri tistih s povečano telesno težo in pri boleznih, za katere so značilne motnje v delovanju moških spolnih hormonov.
O nastanku celulita obstajajo številne teorije; vse opisujejo spremembe na drobnem žilju, vnetne in degenerativne spremembe v predelu vezivnih vlaken, pomanjkanje kisika v podkožnem maščevju in koži, zastoj v krvnem pretoku in presežek tekočine izven ožilja. Manj pa je raziskovalcem jasno, kaj je pravzaprav osnovni razlog za nastanek opisanih sprememb, ki so jih dokazali z mikroskopskimi, ultrazvočnimi in funkcionalnimi preiskavami podkožja.
Vzroki za nastanek so verjetno številni, poglavitni pa so prav gotovo nezdrava prehrana in povečana telesna teža, premalo telesne aktivnosti, stres, ženski spolni hormoni (hormonske motnje ali pa jemanje hormonov zaradi kontracepcije ali kot nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi) ...
Zato je potrebno predvsem vedeti, da bo odprava celulita manj uspešna, če opisanih dejavnikov ne bomo odstranili ali vsaj zmanjšali njihovega vpliva na delovanje telesa.
Odprava celulita
Osnova je sprememba sedečega življenjskega stila in normalizacija telesne teže.
Med oblike zdravljenja štejemo:
1. Fizikalno zdravljenje: ELOS VelaShape III endodermoterapija (sinergija med optično in električno energijo), elektrostimulacija mišic, LPG endermologija, dermalna masaža, ročna ali aparativna limfna drenaža, redna telesna vadba.
2. Operativne in kirurške tehnike: liposukcija, subcizija (prej elektrolipoliza), injekcije fosfatidilholina.
3. Lasersko zdravljenje.
4. Celulit poskušajo zdraviti tudi z zdravili: tabletami ali mazili s ksanitini, retinoidi, laktozo in različnimi zeliščnimi izvlečki.
Kozmetološke metode ne spadajo med zdravljenje, ampak med »pomožne« oz. dodatne tehnike za odpravo celulita. Kozmetološko nego s specifičnimi preparati lahko izvajamo doma in v specializiranih centrih ali salonih. Gre za površinsko delujoče tehnike, ki so učinkovite v smislu vlaženja kože, odstranjevanja odmrlih celic na njeni površini in obnavljanja maščobnega »plašča«.
Rednost in pravilna izbira preparatov sta osnovi za učinek; žal pa ne smemo pričakovati čudežnih rezultatov, ki nam jih pogosto obljubljajo.